Mrazišča so običajno konkavne kraške reliefne oblike(vrtače, uvale, konte…), kar pa ne pomeni da doline še posebej kadar je del doline zajezen s kakšno naravno prepreko ne odražajo značaja mrazišč. Z uporabo besede mrazišče lahko poudarimo 2 aspekta le teh. Kot prvo se beseda lahko nanaša na spremenjene rastične razmere na ožjem območju mrazišča (zaostreni pogoji rasti) in običajno vklučuje definicijo da se v mraziščih pojavlja dobro razpoznaven vegetacijski obrat (primer Smrekova draga). Kot drugo in bolj poglavitno pa se ta beseda nanaša na spremenjene klimatske pogoje. Večja temperaturna nihanja, nižje jutranje temperature in na splošno v povprečju nižje temperature kot v okolici. Ker je vegetacijski obrat v veliki meri posledica naštetih klimatskih pogojev ki vladajo v mraziščih je tudi običajno da z besedo mrazišče mislimo ravno na zoastrene temperaturne pogoje v njih. V primeru mrazišča v Tihi dolini je poudarjen predvsem klimatski aspekt, saj vegetacijskega obrata (kot naprimer v Smrekovi dragi) zaradi antropogenega vpliva tu ni. Če bi se teoretično prenehali antropogeni vplivi pa bi prišlo v določeni meri do izraziteje opaznega vegetacijskega obrata. Je pa na območju Velike planine mogoče opaziti do določene mere izražene vegetacijske obrate. Primer je tudi mrazišče pod Križi…

S strani raziskovalcev Slovenskega meteorološkega foruma je bila predlagana nova definicija za mrazišče in sicer:

Mrazišča so območja, kjer se v jasnih in mirnih nočeh temperatura zraka spusti precej nižje kot v okolici na podobni nadmorski višini.

Bistveno za mrazišča da se v njih pojavljajo nižje temperature je njihova konkavna reliefna oblika, prav zaradi te lastnosti se v njih zadržuje hladen zrak ki se steka s pobočja in se v njih lahko še nadalje radiacijsko ohlaja.

V tujini pa se uporablja izraz frost hollow (Velika Britanija), v ZDA pa (frost pocket).

OPTIMALNI KLIMATSKI POGOJI ZA OHLAJANJE

Običajno se ugodne vremenske razmere za izrazita ohlajanja v mraziščih pojavijo ob anticiklonalnem tipu vremena. To pa ne pomeni da med posameznimi vremenskimi motnjami ki si sledijo v sosledju in med katerimi je krajše obdobje jasnega vremena ne more priti do izrazitih padcev temperatur. A ekstremi so običajno le povezani s tem tipom vremena.