9.1.2009 je v mrazišču Tiha dolina izmerjenih rekordnih -40°C.

Sledi opis vremenske situacije v širšem pogledu in vzroki za dosego tako nizkih temperatur tega dne.

Z vstopom v leto 2009 začne nad naše kraje iznad S,SV pritekati v več valovih mrzel polarni zrak. Vremensko situacijo tega obdobja zaznamuje formiranje obsežnega ciklona nad skrajno SZ Rusijo. Ta v navezavi z območjem visokega zračnega pritiska nad V Atlantikom, Anglijo in delom Z Evrope omogoča prodore polarnega zraka nad naše kraje.

Dominantno komponento te vremenske situacije v prvi polovici januarja 2009 predstavlja ravno ta mogočen ciklon, ki s svojim vplivom potiska hladne zračne mase nad Evropo in s tem tudi nad naše kraje. Preden je pritekel k nam še zadnji val v seriji treh izrazitejših prodorov polarnega zraka(prva tretjina januarja 2009), pa je ključno vlogo pri tem odigralo obsežno ciklonsko jedro. To se je nad vodami Arktičnega oceana, natančneje nad področjem Svalbarda hitro poglobilo in postalo v prihajajočem dnevu, dveh primarno ciklonsko jedro.  Na temenu pripadajoče doline ki je sledila in je v smeri proti JV prešla Skandinavijo in SV Evropo, je pritekel nad nas iznad Poljske, Nemčije, Češke, Avstrije še zadnji val mrzlega polarnega zraka. Ta prodor je lepo razviden iz jutranjih satelitskih posnetkov 8.1.2009 (četrtek).

Frontalna oblačnost se s prodorom izrazito suhega zraka v blagem loku že v jutranjih urah umakne dalje proti JV nad Balkan. Le v zavetrju Karavank in Kamniško Savinjskih Alp na območju S,SZ,Osrednje Slovenije se je oblačnost zadržala do večera, nato pa se hitro razgradila.

Če je bila Velika planina še ob 12:55h povsem zavita v nizko oblačnost, je slika ob 14:45h že povsem drugačna.

Še vedno je prisotna plast tanjše oblačnosti a je v trendu razpadanja. Pogled na spletno kamero s Kredarice v večernem času razkriva, da tudi tanka Stratocumulusna oblačnost v širšem Bohinjskem koncu(koder se je zadržala najdlje, prav tako razpada.

V tem času je območje Velike planine že povsem brez oblačnosti. Običajno tak prodor hladnega zraka spremljajo vetrovi S do V smeri, kar je velikokrat vzrok da navkljub drugače idealnim pogojem v mraziščih ni hladneje kot drugod. Tudi tokrat je ohladitvi sledil veter V smeri, na Primorskem pa kratkotrajna zmerna burja.

Proti večeru pa ta veter že oslabi. To se zgodi zaradi razširitve in intenzifikacije anticiklona nad naše kraje, za prehodom prej omenjene doline (SV od nas).

S tem so se ustvarile idealne razmere za dosego nizkih temperatur. Izredno suha zračna masa (kar je razvidno iz jutranje Ljubljanske sondaže), šibki vetrovi ter jasno nebo, vse to privede da se temperature po slovenskih mraziščih spustijo do rekordnih vrednosti. Iz primerjave jutranjih sondaž(četrkove in petkove), je lepo razvidno do kakšne zamenjave zračne mase je prišlo. S črto je označena višina mrazišča Tiha dolina.

.

Takorekoč idealna atmosfera je bila nad samim mraziščem s temperaturami rosišč krepko pod -45 °C.

Dobro je razvidna tudi inverzijska plast in porast temperature z višino nad cca 1500mnv na vseh treh sondažah. Vzrok temu tiči v nagli itenzifikaciji anticiklona in posledično adiabatno segrevanje zračne mase ob spuščanju in še dodatna osušitev le te. Vse našteto je omogočilo idealne razmere v tej naravni “zmrzovalni skrinji”. Temperatura se je 9.1.2009 ob 8:08 spustila do rekordnih -40° C.